Vladna taktika nedelovanja je v začetku junija začela kazati rezultate. Protestniki so se naveličali postopati po trgu in ulicah, ter se večinoma vrnili na svoje domove. Na trgu je ostalo le še nekaj tisoč protestnikov, ki so večinoma na demonstracije pripotovali iz drugih krajev.
Partijski Politbiro se je po nekaterih poročilih, sestal prvega junija in dal mestnim oblastem zeleno luč za odstranitev protestnikov. Želeli so izkoristiti pojemajoči zagon demonstracij in obračunati z razredčenimi protestniki. Vlada je zaukazala vkorakanje 200.000 vojakov v mesto, saj se je bala, da se bodo mnogi oddelki uprli ukazom. To se je tudi zares zgodilo, saj se 38. armada, običajno odgovorna za obrambo Pekinga, ni hotela premakniti. Na njeno mesto so morali poklicati 27. armado iz severa Hebeia.
Načrte pa jim je prekrižal policijski avto, ki je v večernih urah 2. junija zbil štiri kolesarje od katerih je eden umrl na kraju nesreče, dva pa kasneje v bolnici. Četrti je nesrečo preživel. Govorice, ki so se razširile po Pekingu naslednje jutro so bile manj natančne in med prebivalci se je razširila vest, da je policija ubila štiri ljudi.

Ta zapis je bil objavljen 1.6.2006 ob 10:53 in je razvrščen v sledeče kategorije: Pekingška pomlad, Tiananmen, zgodovina. Pričujoči blog je upokojen.