Arhiv za kategorijo 'politika'

Google, Kitajska in cenzura

Sreda, 20. Januar 2010

Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.

Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”

Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.

Medtem kitajski uporabniki pred Googlovo stavbo v Pekingu že polagajo cvetje in prižigajo sveče.

Dodatno branje:

Federal Computer Week

China Daily — uradni kitajski pogled

Chinageeks — mnenja kitajskih uporabnikov

China Digital Times — izčrpen pregled dogodkov in mnenj

gfw-google

Vir. China Digital Times

Volitve na Kitajskem

Torek, 5. Maj 2009

Kitajska vlada že več desetletij eksperimentira z volitvami na nivoju vasi, pri čemer moramo vedeti, da je povprečno število prebivalcev kitajske vasi primerljivo z mesti, včasih celo občinami na Slovenskem.
Prvi zametki sistema segajo v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je februarja 1980 v vasici Hezhai 85 gospodinjstev iz petih produkcijskih enot udeležilo skrivnega glasovanja s katerim so izbrali prvi vaški komite na Kitajskem. Ta samoupravni stil vaških komitejev je bil ustavno priznan leta 1982 in se od takrat razširil na 620.000 vaških komitejev po vsej Kitajski. Vaških volitev se je leta 2008 udeležilo 450 milijonov volilcev.
Nekateri kritiki sicer sistem vaških volitev še vedno odpravljajo zgolj kot poskus kitajske Partije, da na Kitajskem pokaže neposredno demokracijo v akciji, brez da bi se odrekla resnični oblasti. Kitajski volilci pa so sistem sprejeli, saj se lahko na ta način učinkovito znebijo nepotizma in korupcije na nivojih oblasti, ki se najbolj direktno tičejo njihovega življenja. Volilna udeležba niha nekje med 80 in 90%.
Sistem ustreza tudi Partiji, saj se zaradi finančne krize in z njo povezanih odpuščanj na kitajsko podeželje vračajo milioni migrantskih delavcev. Že pred tem so na podeželju letno beležili preko 10.000 protestov proti oblastem, večinoma zaradi lastrniških pravic in uradniške korupcije. Dejstvo, da je vaška oblast izvoljena direktno in ne nastavljena, bo pomagalo ljudski gnev odvrniti od Partije, kar je zanjo še posebej pomembno zaradi prohoda migrantskih delavcev, ki so bili v mestih vajeni večje svobode in ne bodo kar tako pripravljeni brez besed sprejemati ukazov vaških oblasti.

Več o tem:
More and More, Rural China Is Going to the Polls
The “normalization” of China’s village elections
China Elections and Governance Review

Svoboda kapitalu, koga brigajo ljudje

Ponedeljek, 17. November 2008

Kitajska je pred dnevi pristala na izvensodno poravnavo v sporu, ki so ga marca letos pred WTO sprožili ZDA, EU in Kanada. Šlo je za tožbo proti odločitvi kitajske vlade, ki je v letu 2006 določila, da morajo vse poslovne informacije v kitajsko priti preko vladne tiskovne agencije Xinhua.

Po besedah Bruslja gre za “prelomni sporazum”, ki bo finančnim velikanom omogočil, da si odrežejo večji kos ogromnega kitajskega trga. Thomson Reuters Corp., Bloomberg LP and Dow Jones & Co. bodo tako lahko brez posrednikov prodajali finančne informacije bankam, vladnim agencijam in ostalim kitajskim strankam.

Za vse vpletene strani (razen Kitajske seveda) je ključnega pomena, da se določi neodvisnega regulatorja, ki bo zagotovil “pravno okolje, brez potencialno škodljivih konfliktov interesov“, “izenačil pravila igre za naša podjetja na Kitajskem” in “zagotovil, da ne bo prišlo do zlorab zaupnih informacij“.

Medtem se v istem mestu (Ženevi), pred neko drugo svetovno organizacijo (OZN) Kitajska smeje v brk nekemu drugemu sporazumu. ZDA, EU in Kanada pa si kot tri modre opice zatiskajo oči, ušesa in usta.

Reblog this post [with Zemanta]

Three wise monkeys

Hu Jia je prejel nagrado Sakharov

Sobota, 25. Oktober 2008

S svojim vztrajnim opozarjanjem in kritiziranjem perečih težav, ki pestijo kitajsko družbo si je Hu Jia prislužil prestižno nagrado Sakharov, ki jo podeljujejo še dvajset let.

Žal si je z istim delom “prislužil” tudi tri in pol letno zaporno kazen. Po tem, ko se je lansko leto preko spletne kamere udeležil zaslišanja evropskega parlamenta na temo človekovih pravic na Kitajskem, so ga v Pekingu aretirali, ga obtožili “poskusa državnega prevrata” in letos aprila tudi obsodili.

Hu Jia si je pozornost evropskega parlamenta in kitajskih oblasti priboril z aktivizmom na področju ekologije, človekovih pravic in AIDS-a, za kar je bil letos tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kitajska vlada je seveda podelitev razumela kot “vmešavanje v notranje zadeve”, izrazila “močno nezadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega parlamenta, da nagradi zaprtega kitajskega kriminalca” in predvideva, da bo ta poteza “nedvomno škodila Kitajsko-Evropskim odnosom.”

Evropski parlament je torej le zbral dovolj poguma.

Reblog this post [with Zemanta]

Otroške velesile

Ponedeljek, 3. December 2007

Zadnje čase so na morju v okolici Tajvana in Hong Konga šahovske partije kar pogoste. ZDA v njih prispeva letalonosilko s spremljevalnimi ladjami ali par minolovk, Kitajska pa v igro prispeva, oziroma bolje rečeno ne-prispeva, Hong Kongško pristanišče.

Najprej sta za vstop v pristanišče rutinsko zaprosili dve minolovki, ki sta se tja hoteli zateči pred nevihto. Čeprav bi jima morala Kitajska oz. Hong Kongška oblast po mednarodnem pomorskem pravu dovoliti vstop, so ju Kitajci zavrnili. Saj veste: nacionalna varnost in podobne neumnosti.

Okoli “zahvalnega dneva” je v taisto pristanišče hotela zaviti ameriška letalonosilka s spremljevalnimi ladjami, ki je pred tem že dobila dovoljenje kitajske oblasti. Tja so prileteli tudi družinski člani mornarjev na teh ladjah, da bi skupaj preživeli praznike. Vendar je kitajska oblast, nič kaj hvaležno, dovoljenje v zadnjem trenutku preklicala in se čez nekaj časa spet premislila, ter ladjam dovolila vstop.  Te pa so takrat že odšle na pot proti svoji bazi na Japonskem. Sproti pa so čisto po naključju zavile še skozi Tajvansko ožino.

Pri vseh teh šahovskih manevrih seveda nimajo prav nič pomorske vaje kitajske vojske, ki potekajo nekje nedaleč od Tajvana, niti napoved ZDA, da bodo Tajvanu prodali nekaj najsodobnejših vojaških naprav. Po zagotovilih kitajskega zunanjega ministra, ki je miril razburjenega Busha,  je šlo namreč le za nesporazum. Da je temu res tako je s podpisom novega trgovskega sporazuma potrdil tudi Bush.

Še sreča, da za svetovni mir skrbijo tako “razumne” države.

Hekerski oddelek Ljudske osvobodilne vojske

Četrtek, 13. September 2007

Danes sem s kotičkom desnega očesa v času televizijskega dnevnika opazil, da Rusija in ZDA, kot v starih “dobrih” časih tekmujeta, kdo bo prej in bolje izdelal jedrski bombi podobno bombo, ki med pokom ne scvre in ubije vsega živega.

pla_matrix.jpg

V ozadju, v čisto drugem svetu, pa se Kitajska vojska ukvarja s čisto drugačnim orožjem. Že pred časom, v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, sta namreč dva kitajska vojaška teoretika spisala knjigo v kateri razpravljata o učinkih in primernosti spletnega vojskovanja. Sledilo je šest spletnih vojn, v katerih so kitajski hekerji, v obrambo časti njihove države, napadali Tajvanske, Indonezijske, predvsem pa Japonske in Ameriške spletne strani. Hekerji iz napadenih držav so jim seveda vračali “milo za žajfo”.

(več …)

Hu Jintao pred svojim drugim mandatom?

Sreda, 5. September 2007

Politično ozračje na Kitajskem se, tako kot pri nas, počasi segreva. Sredi oktobra bo v Peking pripotovalo 3000 delegatov Narodnega ljudskega kongresa, ki bodo “izvoliti” novo Kitajsko vodstvo.

Ob tokratni “menjavi ” oblasti se bo Hu Jintao-u uspelo znebiti še zadnjih somišljenikov prejšnjega predsednika Jiang Zemin-a in na njihova mesta postaviti podpornike svoje politike.
Hu in premier Wen Jiabao se od svojih predhodnikov razlikujeta v tem, da skušata zmanjšati razlike med revnimi in bogatimi, med razvito obalo in revnim podeželjem. Manj poudarjata  politiko ene Kitajske (vprašanje Tajvana) in skušata rešiti enega od najbolj perečih težav Kitajske – korupcijo
Lep opis Hu Jintao-a in njegove politike, ter trenutnega stanja lahko preberete v članku: Hu’s secret weapon: harmony | The Australian.