Razpravljali bomo o svobodni humanistični misli, ki odpira nova pota človeku in družbi; njen upor proti vsaki totalitarni družbi je trajno aktualna tema, ki jo bomo v naši razpravi poskušali osvetliti z novih vidikov v kontekstu vzhodne in zahodne perspektive. Izhodišče nam bo kitajska tradicionalna družba, v kateri se je porodila Konfucijeva humanistična misel, ki so jo pozneje prevzeli cesarji in jo nato spremenili v dogmo kot orodje njihove avtokratske oblasti. Avtokratska oblast postane izključni arbiter družbenih norm in preganja kot heretika vsakogar, ki se ne pokori njenemu diktatu. Obenem uporablja psihološko-idejno manipulacije, ki je njeno najmočnejše orožje.

O tem so pisali tudi znani zahodni književniki, kot so na primer George Orwell, Fjodor Dostojevski, Aldous Huxley idr. Veliki vojna v Orwellovem 1984 in Veliki inkvizitor v Bratih Karamazovih ponazorita vlogo avtokratske državne oblasti in njene metode. Psihološko-idejno manipulacijo je briljantno in prepričljivo prikazal Huxley tudi v noveli Čudež v Libanonu.

O tem govori tudi moja zgodba Tajšanski romar iz časov kitajskega cesarstva. Ljudje, podložniki avtoritarne državne oblasti to doživljajo to v vseh razdobjih, tudi danes. Zanimiva tema za našo razpravo je »dialektično nasprotje« med svobodno mislijo, ki odpira pot naprej, in organizirano državno oblastjo, ki zagotavlja mir in blagostanje. Nasprotje pa je tudi v svobodni misli, ki podira presežene odnose, da bi ustvarila nove, z istim ciljem miru in blagostanja: ko jih doseže, pa je tudi sama izpostavljena razpadu in inerciji, ko novo spet postane zastarelo.

Glej odlomke iz knjige Vlada Šestana Tajšanski romar:
Poročilo cenzorja, str. 22, besede Li Honga str. 37/38 in zaključek str. 46.

Ta zapis je bil objavljen 19.10.2007 ob 13:52 in je razvrščen v sledeče kategorije: filozofija, kitajska, okrogla miza. Pričujoči blog je upokojen.