Če bi bila Konfucij in Lao Zi še živa, bi pisala 維基大典 (Wikipedijo). Tako jo namesto njiju piše skupina strokovnjakov, ki še obvlada ta stari jezik.

Klasična kitajščina je bila uradni jezik kitajskih cesarstev in še za časa njenega življenja jo je govorilo in pisalo zgolj okoli 10% kitajcev. Šlo je predvsem za konfucijanske izobražence, ki so predstavljali kitajske cesarske birokracije.

Med ogrožene jezikovne vrste se je vpisala s padcem zadnje kitajske dinastije leta 1911. Zadnji žebelj v krsto so zabile literarne reforme in gibanja, ki so predvsem po letu 1919 začela kitajsko literaturo pisati v ljudem razumljivem jeziku.

Ta zapis je bil objavljen 27.12.2007 ob 10:51 in je razvrščen v sledeče kategorije: internet, kitajščina, zgodovina. Pričujoči blog je upokojen.