«
»

Hu Jia je prejel nagrado Sakharov

S svojim vztrajnim opozarjanjem in kritiziranjem perečih težav, ki pestijo kitajsko družbo si je Hu Jia prislužil prestižno nagrado Sakharov, ki jo podeljujejo še dvajset let.

Žal si je z istim delom “prislužil” tudi tri in pol letno zaporno kazen. Po tem, ko se je lansko leto preko spletne kamere udeležil zaslišanja evropskega parlamenta na temo človekovih pravic na Kitajskem, so ga v Pekingu aretirali, ga obtožili “poskusa državnega prevrata” in letos aprila tudi obsodili.

Hu Jia si je pozornost evropskega parlamenta in kitajskih oblasti priboril z aktivizmom na področju ekologije, človekovih pravic in AIDS-a, za kar je bil letos tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kitajska vlada je seveda podelitev razumela kot “vmešavanje v notranje zadeve”, izrazila “močno nezadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega parlamenta, da nagradi zaprtega kitajskega kriminalca” in predvideva, da bo ta poteza “nedvomno škodila Kitajsko-Evropskim odnosom.”

Evropski parlament je torej le zbral dovolj poguma.

Related articles by Zemanta
Reblog this post [with Zemanta]

Ta zapis je bil objavljen 25.10.2008 ob 20:21 in je razvrščen v sledeče kategorije: kitajska, novice, politika. Pričujoči blog je upokojen.

2 komentarjev na “Hu Jia je prejel nagrado Sakharov”

  1. Uršula Says:
    November 1st, 2008 at 15:10

    Pa misliš, da se bo nekoč v bližnji prihodnosti vendarle bolj konkretno Kitajska zganila v odpiranju k svetu … Njega in še mnoge druge ima vlada za kriminalce … Površnemu spremljevalcu dogajanj, taka sem tudi jaz, pa se vseeno zdi, da je nek postopen, počasen razvoj navzven opazen. Hudo počasen, a vendarle je.

  2. mitja Says:
    November 5th, 2008 at 09:28

    Kitajska je ogromna in zelo raznolika dežela, in držati takšno deželo skupaj zahteva določeno mero avtoritarnosti državnega aparata. Avtoritarnost kitajskega državnega/cesarskega aparata je bila prisotna skozi celotno kitajsko zgodovino in nič ne kaže, da bi lahko trenutna oblast pri tem popustila, saj bi to neizogibno pripeljalo v razpad države. Pomisli na to, kaj se je zgodilo z Jugoslavijo.
    Kitajska se razvija zelo hitro, precej hitreje kot mislimo tukaj na “zahodu”. Veliko je ljudi, ki redno testirajo in tudi premikajo meje tolerance državnega aparata in le ta se tudi zaveda, da je marsikatera kritika več kot upravičena. Težava je v tem, da vsaka taka kritika spodjeda že tako ali tako načeto avtoriteto državnega aparata in država se odzove z edinim možnim ukrepom – represijo.
    Mislim, da je v primeru Kitajske iluzorno pričakovati “demokracijo” zahodnjaškega tipa, saj gre za njim tujo ideologijo, prav tako kot je bil tuj komunizem. Za Kitajsko je trenutno veliko bolj verjetna rehabilitacija konfucianizma, kot ideologije na kateri bo osnovana nova avtoritarna centralna oblast. Temu trenutna oblast namenja kar precej pozornosti in v primerjavi z “demokracijo” je, po mojem mnenju, to za Kitajsko tudi neprimerno boljša in morda tudi edina alternativa.