“Kitajci so imeli z nekim sosednjim kraljem vojsko. Ravno takrat pa je hodil božji sin po svetu, in ko so slišali, da čudeže dela, šli so ga prosit, naj bi on mir poslal njim in njih sosedom. Bog je pa zapovedal svojim apostolom in učencem pesek potresti okoli dežele, in glej! kakor so pesek potrošali, tako hitro je rastel visok in debel zid, in živa duša ni mogla več v Kino. Njih kralj se imenuje zató „zazidani kralj“, ker ga je sam Bog zazidal.”
Društvo Yuan tudi letos organizira mednarodni sinološki simpozij. Letos bo simpozij potekal ob Kolpi, v Gorenjih Radencih in sicer od 7. do 9. oktobra 2011.
Simpozij bo potekal v angleškem jeziku. Naslov letošnje delavnice pa je “1911 – 2011, and the next 100 years.”
Letošnji simpozij se bo lotil dveh pomembnih tem, 100. obletnice kitajske revolucije in trajnostnega razvoja v njegovem najširšem smislu. Čeprav na videz ločeni temi, bomo s skrbno izbranimi predstavitvami poskušali prikazati kot del celote. Ozrli se bomo v zgodovino preteklih sto let, ki so zaznamovali kitajsko kulturno območje in pogledali v prihodnost. Kakšna je bila vloga Evrope in Zahoda v preteklem stoletju in kakšno vlogo igrata v regiji danes? Kje so možnosti sodelovanja in iz katerih skupnih izkušenj se lahko učimo in jih nadgradimo.
百年树人(bǎi nián shù rén)
100 let je obdobje, v katerem se zamenjajo tri generacije. Preteklost se nam jasneje odkrije. Kako naprej? Je lahko princip trajnostnega razvoja za naslednje stoletje skupen cilj, ki presega trenutno gospodarsko in politično situacijo, nam lahko izkušnje iz preteklosti pokažejo pot naprej?
Joseph Francis Charles Rock (1884 – 1962) je bil Avstrijsko-Ameriški raziskovalec, botanik in antropolog. Več kot 25 let je obširno potoval po Kitajskih provincah Yunnan, Gansu in Sichuan, ter Tibetanski planoti. Kitajsko je zapustil leta 1949.
Google je svojo kitajsko domeno www.google.cn preusmeril na svoj necenzurirani Hong Kong-ški portal www.google.com.hk. Kitajske uporabnike sedaj od necenzuriranega Googla loči “le” še t.i. Veliki požarni zid (Great firewall of China). Z kitajskimi cenzorji še vedno lepo sodelujeta Yahoo! in Bing.
Ker kitajska vlada (pričakovano) ni popustila se je Google tako odločil za edini mogoči izhod iz spora, ki se je razvnel po napadih na njegove strežnike, ki naj bi izvirali iz dveh kitajskih šol. Kaj bo Googlov odhod iz Kitajske pomenil za Google in Kitajsko bomo imeli priložnost videti v prihodnosti. Vsekakor pa je ta spor povzročil obširne razprave o spletni cenzuri, ki postaja vse očitnejši problem svetovnega spleta. Po Kitajskih stopinjah se namreč za Iranom, Saudsko Arabijo in ostalimi “nedemokratičnimi” deželami že odpravljajo tudi “demokratične” dežele kot so Avstralija, Nova Zelandija, Nemčija, Francija, Islandija in nenazadnje tudi Slovenija.
Saj že ptički čivkajo (tweetajo?), da so socialna omrežja kraj, kamor so zbežali potrošniki/uporabniki medmrežja. Podjetja jih po svojih najboljših močeh zasledujejo in skušajo ponovno vzpostaviti svoj pred-internetni vpliv.
Kako je s tem na Kitajskem? Poglejte si spodnji predstavitev.
Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.
Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”
Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.
Potem, ko so se Iranski hekerji spravili nad najpopularnejši kitajski iskalnik Baidu (60% iskalni delež), so v akcijo stopili kitajski hekerji (imenovani tudi honkerji — 红客) in v povračilnem napadu med drugim preoblikovali stran iranske univerze (Islamic Republic of Iran Broadcasting University).
Napad Iranskih hekerjev je bil po vsej verjetnosti mišljen kot povračilo za dokaj odmevno akcijo kitajskih aktivistov, CN4Iran s katero ti izražajo podporo protestnikom proti trenutnemu Iranskemu režimu. Ta akcija je še posebej zanimiva, saj s podporo Iranskim protestnikom na nek način skušajo legitimizirati proteste kot način za dosego političnih sprememb.
Skupina petnajstih kitajskih fotografov je v enem letu Kitajsko prepotovala po dolgem in počez, ter fotografirala družine vseh kitajskih etničnih skupin. Fotografije so objavljene v knjigi “Harmonična Kitajska: Oris Kitajskih 56 etničnih skupin.” Od 5.7 milijona posnetih fotografij si lahko ogledate izbor 56-ih.
Čeprav je določene fotografije potrebno gledati z nekoliko kritične distance, te vendarle prinašajo lep vpogled v kitajski etnični mozaik.