Vsakdo, ki se je vsaj za nekaj časa temeljiteje posvetil preučevanju/spoznavanju tujih kultur, se je zagotovo srečal z pojmoma evrocentrizem in orientalizem. Oba pojma označujeta iracionalen pogled na “iracionalne” ne-evropske kulture, ki so ga donedavno zastopali “zahodnjaški” zgodovinarji.

The Reception of the Ambassadors in Damascus
Anonymous Venetian orientalist painting, 1511, the Louvre

Na blogu Chinfluenza je danes blogerka na kratko predstavila “zelo lucidno analizo evrocentričnih predpostavk v velikih delih uglednih zgodovinarjev” izpod peresa James M. Blaut – Eight Eurocentric Historians.

Še posebej je izpostavila deseto poglavje knjige v katerem avtor “izkaže izvrsten čut za ironijo in predstavi pravi kontrolni seznam: serijo trditev, predpostavk in zgrešenih fraz, ki so polnili zgodovinske knjige v Evropi in ZDA, od osnovnošolskih učbenikov do akademskih člankov. Uporaben kontrolni seznam za preverjanje zgodovinarjev.”

Predsednikova knjiga Misli o življenju in zavedanju je doživela prevod v kitajščino. Sodeč po skopih informacijah, ki sem jih danes prebral v sobotnem Dnevniku, stavim svojo sinološko diplomo, da knjiga ni izšla na “celini” (L.R. Kitajska). Po vsej verjetnosti je bila knjiga izdana na Tajvanu, kjer je eden od centrov sekte Falun Gong in verjetno še kake podobne skupnosti, katerim prav godi, da predsednik neke (evropske) države zagovarja njim tako sorodne misli. Slednje pa prav gotovo gre močno v nos kitajski Partijski oblasti.

Prav zanimivo bi bilo knjigo dobiti v roke, čeprav stavim vsaj kazalo in uvod moje zgoraj omenjene diplome, da je bila knjiga prevedena v kitajščino iz angleškega prevoda in ne iz slovenskega originala. Pa je zamujena še ena možnost za ustvarjenje svetle(jše) sinološke prihodnosti.

Dnevnikov članek

Video konferenca med gledalci v Taipeju, Drnovškom v Ljubljani in najvišjo mojstrico Ching Hai v Los Angelesu.

Razpravljali bomo o svobodni humanistični misli, ki odpira nova pota človeku in družbi; njen upor proti vsaki totalitarni družbi je trajno aktualna tema, ki jo bomo v naši razpravi poskušali osvetliti z novih vidikov v kontekstu vzhodne in zahodne perspektive. Izhodišče nam bo kitajska tradicionalna družba, v kateri se je porodila Konfucijeva humanistična misel, ki so jo pozneje prevzeli cesarji in jo nato spremenili v dogmo kot orodje njihove avtokratske oblasti. Avtokratska oblast postane izključni arbiter družbenih norm in preganja kot heretika vsakogar, ki se ne pokori njenemu diktatu. Obenem uporablja psihološko-idejno manipulacije, ki je njeno najmočnejše orožje.

O tem so pisali tudi znani zahodni književniki, kot so na primer George Orwell, Fjodor Dostojevski, Aldous Huxley idr. Veliki vojna v Orwellovem 1984 in Veliki inkvizitor v Bratih Karamazovih ponazorita vlogo avtokratske državne oblasti in njene metode. Psihološko-idejno manipulacijo je briljantno in prepričljivo prikazal Huxley tudi v noveli Čudež v Libanonu.

O tem govori tudi moja zgodba Tajšanski romar iz časov kitajskega cesarstva. Ljudje, podložniki avtoritarne državne oblasti to doživljajo to v vseh razdobjih, tudi danes. Zanimiva tema za našo razpravo je »dialektično nasprotje« med svobodno mislijo, ki odpira pot naprej, in organizirano državno oblastjo, ki zagotavlja mir in blagostanje. Nasprotje pa je tudi v svobodni misli, ki podira presežene odnose, da bi ustvarila nove, z istim ciljem miru in blagostanja: ko jih doseže, pa je tudi sama izpostavljena razpadu in inerciji, ko novo spet postane zastarelo.

Glej odlomke iz knjige Vlada Šestana Tajšanski romar:
Poročilo cenzorja, str. 22, besede Li Honga str. 37/38 in zaključek str. 46.

Danes sem, med prevajanjem enega od Zhuang Zijevih citatov, naletel na knjigo “The Tao Of Programming”, ki jo je spisal Geoffrey James. Med prebiranjem hudomušnih programerskih izpeljank starih Daoističnih modrosti mi je še posebej na dušo sedla tale:

A master was explaining the nature of Tao of to one of his novices. “The Tao is embodied in all software – regardless of how insignificant,” said the master.
“Is the Tao in a hand-held calculator?” asked the novice.
“It is,” came the reply.
“Is the Tao in a video game?” continued the novice.
“It is even in a video game,” said the master.
“And is the Tao in the DOS for a personal computer?”
The master coughed and shifted his position slightly. “The lesson is over for today,” he said.

Kot pri večini modrosti v tej knjigi gre za predelavo izrekov starih daoističnih mojstrov, ki od bralca zahtevjo določeno mero programerskega predznanja. Dotična zgodba pa zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina, saj je bila knjiga spisana v letu, ko je Internet upihnil drugo svečko.

Odstavek je v moj spomin priklical originalno misel izpod peresa Zhuang Zija, ki je v svojih časih zapisal:

Dong Guo Zi [učenec] je povprašal Zhuang Zija [mojster]: “Kje je moč najti to, čemur rečemo Dao.” Zhuang Zi je dejal: “Povsod je navzoč.” Dong Guo Zi je dejal: “Določneje povej.” Zhuang Zi je dejal: “V tejle mravlji je.” Oni je dejal: “Kje pa je še globje?” Zhuang Zi je odvrnil: “V temle plevelu je.” Oni je dejal: “Še en manjši primer daj!” Dejal je: “V tejle glineni opeki je.” Oni je dejal: “In kje še nižje?” Dejal je: “V temle kupu blata je.” Dong Guo Zi je utihnil. *

Filozofski odstavek se v besedah kar pošteno razlikuje od programerskega, je pa za programerje nadvse primerno nadaljevanje originalnega Zhuang Zijevega besedila:

Oglasil se je Zhuang Zi: “Vaša vprašanja se ne dotikajo bistva. Tako ravnate kot tržni nadzornik, ki sprašuje biriča, kako debele so svinje. Nižje, ko najde maščobo, če jim stopi na noge, toliko bolje. Ne smete iskati zgolj v eni sami določeni smeri. Tako se vam nobena stvar ne bo izmaknila. Takšen je najvišji Dao. *

* KLASIKI daoizma / prevod, uvod, opombe, komentar in kaligrafije Maja Milčinski. – Slovenska matica, 1992. – str. 353.