Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.

Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”

Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.

Medtem kitajski uporabniki pred Googlovo stavbo v Pekingu že polagajo cvetje in prižigajo sveče.

Dodatno branje:

Federal Computer Week

China Daily — uradni kitajski pogled

Chinageeks — mnenja kitajskih uporabnikov

China Digital Times — izčrpen pregled dogodkov in mnenj

Vir. China Digital Times

Potem, ko so se Iranski hekerji spravili nad najpopularnejši kitajski iskalnik Baidu (60% iskalni delež), so v akcijo stopili kitajski hekerji (imenovani tudi honkerji — 红客) in v povračilnem napadu med drugim preoblikovali stran iranske univerze (Islamic Republic of Iran Broadcasting University).
Napad Iranskih hekerjev je bil po vsej verjetnosti mišljen kot povračilo za dokaj odmevno akcijo kitajskih aktivistov, CN4Iran s katero ti izražajo podporo protestnikom proti trenutnemu Iranskemu režimu. Ta akcija je še posebej zanimiva, saj s podporo Iranskim protestnikom na nek način skušajo legitimizirati proteste kot način za dosego političnih sprememb.

Število aktivnih uporabnikov Facebook-a na Kitajskem je do začetka oktobra padlo na pičlih 14.000. Za prosti pad števila uporabnikov, julija je Facebook na Kitajskem uporabljalo okoli milijon uporabnikov, pa ni kriva kitajska konkurenca na področju socialnih mrež (QQ, 51, Renren, Kaixin001) ali nezmožnost prilagajanja specifikam kitajskega trga, temveč vladna cenzura.

“Ljudski” vladni aparat je ustregel ljudski volji in v začetku julija blokiral dostop do Facebook-a. Seveda kitajska vlada le ni tako ustrežljiva in glavni razlog za blokado so bili julijski Ujgurski  protesti. Protestniki naj bi takrat  za koordinacijo uporabljali omrežje Facebook, ustanovljenih je bilo tudi veliko podpornih skupin. Blokada je tudi po “umiritvi” razmer ostala v veljavi, saj si oblast, v pričakovanju 60. obletnice ustanovitve LR Kitajske, ni smela privoščiti novih “presenečenj”.

Blokado je seveda moč obiti, kar nenazadnje dokazuje teh 14.000 uporabnikov, vendar je za to potrebnega nekaj znanja, predvsem pa volje.

China’s Facebook Few — 14,000 and Falling | China Digital Times CDT.

Prejšnji mesec je v Guangzhou-u potekala četrta kitajska blogerska konferenca na kateri je ekipa spletne strani Danwei posnela nekaj intervjujev s kitajskimi blogerji v katerih ti odgovarjajo na dve vprašanji: Kaj je zaznamovalo prejšnje leto in kaj se naslednje leto obeta na kitajskem spletu?

Intervjuji so opremljeni z angleškimi podnapisi. Omenjena spletna stran je tudi pravi naslov za vse tiste, ki jih zanimajo “mediji, oglaševanje in urbano življenje na Kitajskem.”

Zhai Minglei – presenečen nad nekaterimi dogodki na kitajskem spletu
(državljanski novinar; bloger; bivši pisec Southern Weekly-a; ustanovitelj državljanskega časopisa 1 Bao (壹报) in ukinjene revije Minjian)

Zola (Zhou Shuguang) – vpliv spletnih državljanov na Kitajsko vlado in pravne odločitve
(državljanski novinar; bloger; poznan po poročanju o občutljivih zadevah po vsej Kitajski)

Yang Hengjun – kolektivna moč kitajskih spletnih državljanov in domači spletni cenzorji
(pisec političnih vohunskih romanov; znani bloger)

Ping Ke – vpliv spletnih sporočil na splošno javnost, raznolikost spletnega izražanja, demokratske debate in upanje na bodoče spremembe
(novinar; glas podcasta Antiwave.net)

Ta vikend (15-16.11.2008) je v Guangzhou-u, glavnem mestu južno kitajske province Guangdong, potekala četrta kitajska blogerska konferenca.

Uporabite spodnje povezave, če želite zvedeti kaj več:
- Živo bloganje iz konference na CNReviews
- Uradni blog konference (v Kitajščini)
- Konferenčni Twitterfeed in Friendfeed
- Poročila iz konference tech.163.com (v Kitajščini)
- Flickr fotografije označene z značko cnbloggercon
- Ostale blogerske objave v Angleščini in Kitajščini
- Poročila iz konferenc iz 2005, 2006, in 2007 preko CDT.

Vir: China Digital Times

Če bi bila Konfucij in Lao Zi še živa, bi pisala 維基大典 (Wikipedijo). Tako jo namesto njiju piše skupina strokovnjakov, ki še obvlada ta stari jezik.

Klasična kitajščina je bila uradni jezik kitajskih cesarstev in še za časa njenega življenja jo je govorilo in pisalo zgolj okoli 10% kitajcev. Šlo je predvsem za konfucijanske izobražence, ki so predstavljali kitajske cesarske birokracije.

Med ogrožene jezikovne vrste se je vpisala s padcem zadnje kitajske dinastije leta 1911. Zadnji žebelj v krsto so zabile literarne reforme in gibanja, ki so predvsem po letu 1919 začela kitajsko literaturo pisati v ljudem razumljivem jeziku.