Društvo Yuan tudi letos organizira mednarodni sinološki simpozij. Letos bo simpozij potekal ob Kolpi, v Gorenjih Radencih in sicer od 7. do 9. oktobra 2011.

Simpozij bo potekal v angleškem jeziku. Naslov letošnje delavnice pa je “1911 – 2011, and the next 100 years.”

Letošnji simpozij se bo lotil dveh pomembnih tem, 100. obletnice kitajske revolucije in trajnostnega razvoja v njegovem najširšem smislu. Čeprav na videz ločeni temi, bomo s skrbno izbranimi predstavitvami poskušali prikazati kot del celote. Ozrli se bomo v zgodovino preteklih sto let, ki so zaznamovali kitajsko kulturno območje in pogledali v prihodnost. Kakšna je bila vloga Evrope in Zahoda v preteklem stoletju in kakšno vlogo igrata v regiji danes? Kje so možnosti sodelovanja in iz katerih skupnih izkušenj se lahko učimo in jih nadgradimo.

百年树人 (bǎi nián shù rén)

100 let je obdobje, v katerem se zamenjajo tri generacije. Preteklost se nam jasneje odkrije. Kako naprej? Je lahko princip trajnostnega razvoja za naslednje stoletje skupen cilj, ki presega trenutno gospodarsko in politično situacijo, nam lahko izkušnje iz preteklosti pokažejo pot naprej?

Več o simpoziju na spletni strani symposium.yuan.si

Potem, ko so se Iranski hekerji spravili nad najpopularnejši kitajski iskalnik Baidu (60% iskalni delež), so v akcijo stopili kitajski hekerji (imenovani tudi honkerji — 红客) in v povračilnem napadu med drugim preoblikovali stran iranske univerze (Islamic Republic of Iran Broadcasting University).
Napad Iranskih hekerjev je bil po vsej verjetnosti mišljen kot povračilo za dokaj odmevno akcijo kitajskih aktivistov, CN4Iran s katero ti izražajo podporo protestnikom proti trenutnemu Iranskemu režimu. Ta akcija je še posebej zanimiva, saj s podporo Iranskim protestnikom na nek način skušajo legitimizirati proteste kot način za dosego političnih sprememb.

Skupina petnajstih kitajskih fotografov je v enem letu Kitajsko prepotovala po dolgem in počez, ter fotografirala družine vseh kitajskih etničnih skupin. Fotografije so objavljene v knjigi “Harmonična Kitajska: Oris Kitajskih 56 etničnih skupin.” Od 5.7 milijona posnetih fotografij si lahko ogledate izbor 56-ih.

Čeprav je določene fotografije potrebno gledati z nekoliko kritične distance, te vendarle prinašajo lep vpogled v kitajski etnični mozaik.

Vir in ostale fotografije: ChinaHush — Harmonious China: A Sketch of China’s 56 Ethnicities

V predstavitvi svojega dela ob sprejetju nagrade TED za leto 2005, kanadski fotograf Edward Burtynsky večino časa posveti Kitajski. Na fotografijah, ki jih predstavlja med svojim govorom, predstavlja pokrajine, ki jih je izdelal človek. Med govorom pogosto poseže po zgodbah iz ozadja fotografij, razkriva skrivnostnost lastnikov proizvodnih obratov in predvsem podaja svoja razmišljanja o masovni transformaciji (proizvodnji) kitajske krajine.
Za tiste nestrpne: o Kitajski govori med 8 in 25 minuto predstavitve.

Prejšnji mesec je v Guangzhou-u potekala četrta kitajska blogerska konferenca na kateri je ekipa spletne strani Danwei posnela nekaj intervjujev s kitajskimi blogerji v katerih ti odgovarjajo na dve vprašanji: Kaj je zaznamovalo prejšnje leto in kaj se naslednje leto obeta na kitajskem spletu?

Intervjuji so opremljeni z angleškimi podnapisi. Omenjena spletna stran je tudi pravi naslov za vse tiste, ki jih zanimajo “mediji, oglaševanje in urbano življenje na Kitajskem.”

Zhai Minglei – presenečen nad nekaterimi dogodki na kitajskem spletu
(državljanski novinar; bloger; bivši pisec Southern Weekly-a; ustanovitelj državljanskega časopisa 1 Bao (壹报) in ukinjene revije Minjian)

Zola (Zhou Shuguang) – vpliv spletnih državljanov na Kitajsko vlado in pravne odločitve
(državljanski novinar; bloger; poznan po poročanju o občutljivih zadevah po vsej Kitajski)

Yang Hengjun – kolektivna moč kitajskih spletnih državljanov in domači spletni cenzorji
(pisec političnih vohunskih romanov; znani bloger)

Ping Ke – vpliv spletnih sporočil na splošno javnost, raznolikost spletnega izražanja, demokratske debate in upanje na bodoče spremembe
(novinar; glas podcasta Antiwave.net)

Ta vikend (15-16.11.2008) je v Guangzhou-u, glavnem mestu južno kitajske province Guangdong, potekala četrta kitajska blogerska konferenca.

Uporabite spodnje povezave, če želite zvedeti kaj več:
- Živo bloganje iz konference na CNReviews
- Uradni blog konference (v Kitajščini)
- Konferenčni Twitterfeed in Friendfeed
- Poročila iz konference tech.163.com (v Kitajščini)
- Flickr fotografije označene z značko cnbloggercon
- Ostale blogerske objave v Angleščini in Kitajščini
- Poročila iz konferenc iz 2005, 2006, in 2007 preko CDT.

Vir: China Digital Times

Kitajska je pred dnevi pristala na izvensodno poravnavo v sporu, ki so ga marca letos pred WTO sprožili ZDA, EU in Kanada. Šlo je za tožbo proti odločitvi kitajske vlade, ki je v letu 2006 določila, da morajo vse poslovne informacije v kitajsko priti preko vladne tiskovne agencije Xinhua.

Po besedah Bruslja gre za “prelomni sporazum”, ki bo finančnim velikanom omogočil, da si odrežejo večji kos ogromnega kitajskega trga. Thomson Reuters Corp., Bloomberg LP and Dow Jones & Co. bodo tako lahko brez posrednikov prodajali finančne informacije bankam, vladnim agencijam in ostalim kitajskim strankam.

Za vse vpletene strani (razen Kitajske seveda) je ključnega pomena, da se določi neodvisnega regulatorja, ki bo zagotovil “pravno okolje, brez potencialno škodljivih konfliktov interesov“, “izenačil pravila igre za naša podjetja na Kitajskem” in “zagotovil, da ne bo prišlo do zlorab zaupnih informacij“.

Medtem se v istem mestu (Ženevi), pred neko drugo svetovno organizacijo (OZN) Kitajska smeje v brk nekemu drugemu sporazumu. ZDA, EU in Kanada pa si kot tri modre opice zatiskajo oči, ušesa in usta.

S svojim vztrajnim opozarjanjem in kritiziranjem perečih težav, ki pestijo kitajsko družbo si je Hu Jia prislužil prestižno nagrado Sakharov, ki jo podeljujejo še dvajset let.

Žal si je z istim delom “prislužil” tudi tri in pol letno zaporno kazen. Po tem, ko se je lansko leto preko spletne kamere udeležil zaslišanja evropskega parlamenta na temo človekovih pravic na Kitajskem, so ga v Pekingu aretirali, ga obtožili “poskusa državnega prevrata” in letos aprila tudi obsodili.

Hu Jia si je pozornost evropskega parlamenta in kitajskih oblasti priboril z aktivizmom na področju ekologije, človekovih pravic in AIDS-a, za kar je bil letos tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kitajska vlada je seveda podelitev razumela kot “vmešavanje v notranje zadeve”, izrazila “močno nezadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega parlamenta, da nagradi zaprtega kitajskega kriminalca” in predvideva, da bo ta poteza “nedvomno škodila Kitajsko-Evropskim odnosom.”

Evropski parlament je torej le zbral dovolj poguma.

Related articles by Zemanta

• Hu Jia wins European rights prize
• Activist Hu Jia Gets Three and a Half Years
• The Nobel Committee Chickens Out
• Life under House Arrest in China: Hu Jia and Zeng Jinyan
• Nobel Peace Prize for Hu Jia and Zeng Jinyan?