Na dan Hujevega pogreba, 22. aprila, so trije predstavniki študentov pokleknili pred vrata Velike palače ljudstva. V rokah so držali študentsko peticijo naslovljeno na premierja Li Penga. Ker peticije, zaradi strahu, da je naslovnik ne bo prejel, niso želeli predati stražarjem so tam klečali nekaj ur in nato odšli. Ignoranca “ljudske vlade” je med študenti in ostalimi prebivalci vzbudila nemalo ogorčenja.

Množica na trgu je postajala iz dneva v dan večja in proti koncu aprila se je na trgu nabralo že preko stotisoč demostrantov. Protestnikom so se začeli pridruževati ljudje iz vseh sfer družbe, ki so si želeli reform v vladi. Učitelji, zdravniki, delavci, sodniki, ter tudi nekaj policistov in vojakov se je na trgu pridružilo študentom. Vsi so podpirali študentske zahteve in izražali zgražanje nad vladno ignoranco. Vlada je, nezadovoljna z protesti, na trgu zaprla vodo, da bi s tem odgnala protestnike, vendar so ti vodo preprosto prinesli iz drugih delov prestolnice. Na trgu so postavili šotore, saj so bili odločeni, da gredo z protestom do konca, kakršenkoli pač bo. Demonstracije v Pekingu so podžgale demonstracije v več kot dvajsetih kitajskih mestih. V podporo protestnikom v prestolnici se je v večjih mestih na ulice podalo na tisoče ljudi. Na ulice so odšli tudi Kitajci, ki so živeli v drugih delih sveta. Denar za pomoč protestnikom v Pekingu je prihajal od podpornikov iz Hong Konga. Z njim so kupili nove šotore in ostale potrebščine za zasedbo trga.