Vir fotografije: Tiananmen Masacre Memorial Museum

Če je bila Hujeva smrt povod za začetek demonstracij, pa je bil, za začetek maja napovedani, prihod sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, tista gonilna sila, ki je študente gnala, da, kljub vladnim grožnjam, nadaljujejo z zasedbo trga. To naj bi bil, po razkolu med Maom in Stalinom, prvi sestanek na tako visoki ravni in protestniki so se zavedali, da bodo vanje uprta očesa vseh svetovnih medijev. Upali so, da bodo s tem vlado prisilili, da bo privolila v pogovore z študenti, poln trg protestnikov bi vlado namreč spravil v zadrego pred svetovno javnostjo.

Upanje se ni izpolnilo in Gorbačov je moral v Veliko palačo ljudstva vstopiti skozi stranska vrata. Novinarji, ki so prišli poročat z vrha, so po njegovem odhodu večinoma ostali in v svet pošiljali prizore kitajske pomladi.

Ta zapis je bil objavljen 15.5.2006 ob 23:24 in je razvrščen v sledeče kategorije: Pekingška pomlad, Tiananmen, zgodovina. Pričujoči blog je upokojen.