V soboto zjutraj se je na ulice, v znak protesta, odpravila množica ljudi, ki se je takoj znašla pred več kot 2.000 neoboroženimi vojaki, ki so korakali proti mestnemu središču. Vojska se je zaradi premoči prebivalcev umaknila. Vest o vojski v mestu je na ulice pripeljala se več ljudi. Med njimi, ter policijo in vojsko je prišlo do prvih spopadov. Policija je pred Zhongnanhaiem uporabila solzilec in pretepla nekaj protestnikov, ti pa so jih zasuli z kamenjem. Za Veliko palačo ljudstva so se protestniki in vojska obmetavali z opekami. Pred Pekingško želežniško postajo sta si stali nasproti vojska in demonstranti. Uporaba sile je pripeljala do radikalizacije in poživitve gibanja. Množice so začele prevračati vojaska vozila pred Zhongnanhai-em in kamenjati Veliko palačo ljudstva.
Sobotna izdaja Renmin ribao in jutranji televizijski dnevnik sta do demonstracij zavzela zelo ostro stališče. Proti večeru, po spopadih, ki so se odvijali tekom dneva, je televizija začela prenašati izredna vladna sporočila, ki so napetost v mestu le še povečala. Vlada je prebivalce Pekinga opozorila, naj, da zavarujejo svoja življenja, raje ostanejo doma in naj ne hodijo na ulice ali trg. Obvestilo, ki je sledilo, je govorilo, da so “trenutne razmere v Pekingu zelo resne. Peščica razbojnikov namerno širi govorice, da bi naščuvale množice, k odkritemu žaljenju, javnem obtoževanju, pretepanju in ugrabljanju vojakov Ljudske osvobodilne vojske, ter se skuša polastiti orožja, obkoliti in napasti Zhongnanhai, Veliko palačo ljudstva, ter združiti skupaj različne sile. Resni nemiri se lahko začnejo kadarkoli.” Ta opozorila in apokaliptični opis dogodkov v prestolnici je nakazovalo, da je vlada pripravljena poseči po vseh razpoložljivih sredstvih.

Ta zapis je bil objavljen 2.6.2006 ob 08:52 in je razvrščen v sledeče kategorije: Pekingška pomlad, Tiananmen, zgodovina. Pričujoči blog je upokojen.