Danes sem s kotičkom desnega očesa v času televizijskega dnevnika opazil, da Rusija in ZDA, kot v starih “dobrih” časih tekmujeta, kdo bo prej in bolje izdelal jedrski bombi podobno bombo, ki med pokom ne scvre in ubije vsega živega.

V ozadju, v čisto drugem svetu, pa se Kitajska vojska ukvarja s čisto drugačnim orožjem. Že pred časom, v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, sta namreč dva kitajska vojaška teoretika spisala knjigo v kateri razpravljata o učinkih in primernosti spletnega vojskovanja. Sledilo je šest spletnih vojn, v katerih so kitajski hekerji, v obrambo časti njihove države, napadali Tajvanske, Indonezijske, predvsem pa Japonske in Ameriške spletne strani. Hekerji iz napadenih držav so jim seveda vračali “milo za žajfo”.

Preberi preostanek objave »

Danes sem, med prevajanjem enega od Zhuang Zijevih citatov, naletel na knjigo “The Tao Of Programming”, ki jo je spisal Geoffrey James. Med prebiranjem hudomušnih programerskih izpeljank starih Daoističnih modrosti mi je še posebej na dušo sedla tale:

A master was explaining the nature of Tao of to one of his novices. “The Tao is embodied in all software – regardless of how insignificant,” said the master.
“Is the Tao in a hand-held calculator?” asked the novice.
“It is,” came the reply.
“Is the Tao in a video game?” continued the novice.
“It is even in a video game,” said the master.
“And is the Tao in the DOS for a personal computer?”
The master coughed and shifted his position slightly. “The lesson is over for today,” he said.

Kot pri večini modrosti v tej knjigi gre za predelavo izrekov starih daoističnih mojstrov, ki od bralca zahtevjo določeno mero programerskega predznanja. Dotična zgodba pa zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina, saj je bila knjiga spisana v letu, ko je Internet upihnil drugo svečko.

Odstavek je v moj spomin priklical originalno misel izpod peresa Zhuang Zija, ki je v svojih časih zapisal:

Dong Guo Zi [učenec] je povprašal Zhuang Zija [mojster]: “Kje je moč najti to, čemur rečemo Dao.” Zhuang Zi je dejal: “Povsod je navzoč.” Dong Guo Zi je dejal: “Določneje povej.” Zhuang Zi je dejal: “V tejle mravlji je.” Oni je dejal: “Kje pa je še globje?” Zhuang Zi je odvrnil: “V temle plevelu je.” Oni je dejal: “Še en manjši primer daj!” Dejal je: “V tejle glineni opeki je.” Oni je dejal: “In kje še nižje?” Dejal je: “V temle kupu blata je.” Dong Guo Zi je utihnil. *

Filozofski odstavek se v besedah kar pošteno razlikuje od programerskega, je pa za programerje nadvse primerno nadaljevanje originalnega Zhuang Zijevega besedila:

Oglasil se je Zhuang Zi: “Vaša vprašanja se ne dotikajo bistva. Tako ravnate kot tržni nadzornik, ki sprašuje biriča, kako debele so svinje. Nižje, ko najde maščobo, če jim stopi na noge, toliko bolje. Ne smete iskati zgolj v eni sami določeni smeri. Tako se vam nobena stvar ne bo izmaknila. Takšen je najvišji Dao. *

* KLASIKI daoizma / prevod, uvod, opombe, komentar in kaligrafije Maja Milčinski. – Slovenska matica, 1992. – str. 353.

“Skupina” je pravkar “izdala” svoj novi “video” na YouTube.

Pravzaprav ne gre za pravo skupino temveč za cimre iz sobe v študentskem naselju nekje na Kitajskem. Fantje se “ukvarjajo” z snemanjem video posnetkov na podlago razno raznih kitajskih in svetovnih hitov.

Tukaj vam predstavljam par posnetkov na podlagi kitajske glasbe. Ostale si poglejte na YouTube.

Preberi preostanek objave »

Politično ozračje na Kitajskem se, tako kot pri nas, počasi segreva. Sredi oktobra bo v Peking pripotovalo 3000 delegatov Narodnega ljudskega kongresa, ki bodo “izvoliti” novo Kitajsko vodstvo.

Ob tokratni “menjavi ” oblasti se bo Hu Jintao-u uspelo znebiti še zadnjih somišljenikov prejšnjega predsednika Jiang Zemin-a in na njihova mesta postaviti podpornike svoje politike.
Hu in premier Wen Jiabao se od svojih predhodnikov razlikujeta v tem, da skušata zmanjšati razlike med revnimi in bogatimi, med razvito obalo in revnim podeželjem. Manj poudarjata  politiko ene Kitajske (vprašanje Tajvana) in skušata rešiti enega od najbolj perečih težav Kitajske – korupcijo
Lep opis Hu Jintao-a in njegove politike, ter trenutnega stanja lahko preberete v članku: Hu’s secret weapon: harmony | The Australian.

Pred par meseci se je po medijih razširila novica, da je izumrl rečni delfin, ki prebiva v najdaljši kitajski reki – Jangceju. Baiji-ja, kot ga Kitajci imenujejo, je pred kratkim v enem od pritokov Jangceja z video kamero posnel amaterski snemalec. Posnetek so znanstveniki preučili in potrdili, da gre za delfina, ki so ga proglasili za izumrlega.

Ta novica je sprožila razmišljanja in načrtovanje možnosti za rešitev teh zadnjih predstavnikov vrste, ki je v tej reki preživela 19 milijonov let, vse dokler ni “najrazvitejša” in “najnaprednejša” živalska vrste uspela popolnoma uničiti njegovo življenjsko okolje.

Zadnje predstavnike baijija nameravaj preseliti v pol-naravni rezervat, ki so ga že pred časom ustvarili v okljukih Dolge reje (Jangceja).

[Več...]

Po kitajskem Medmrežju se je nedavno razširila novica o skrivnih farmah, kjer vzrejajo prašiče za potrebe olimpijskih iger. Skrb za ustrezno prehrano športnikov je seveda hvalevredna, vendar se ob tej novici mnogi kitajski blogerji (in tudi ostali) sprašujejo o kvaliteti svinjine, ki konča na običajnih kitajskih mizah. “Pojav ‘olimpijskih prašičev’ jasno kaže na resnost vprašanja varnosti naše hrane. Če bi atleti jedli [običajno svinjino], ne bi prestali doping testov. Vendar koliko kitajcev lahko je takšno svinjino brez dodatkov?”, se na koncu svoje objave sprašuje kitajski bloger bbcjy. “Vprašanje svinjine za prehrano atletov je rešeno. Kaj pa svinjina za vse ostale?”

Po kitajskih blogih pa se tiho širi črna šala: 宁做奥运猪, 莫为井下人！
(Raje bi bil olimpijski prašič kot pa rudar!)

Več:
Bloggers’ Reaction to Secret Steroid-free Olympics Pigs
Beijing Olympics Pigs: Secret Breeding and Special Supplies
Vir fotografije: Laoyao-v blog

Za uradne kitajske časopise že dolgo velja, da Partijski Centralni propagandni oddelek odloča katera novica bo objavljena na prvi strani, na katerem mestu bo objavljena in včasih tudi s katerimi fonti in kakšno velikostjo bo izpisan posamezen naslov. To ni nikakršna novica. Kljub temu se redko zgodi to, kar se je dogodilo prejšnji vikend. Pet časopisov, med njimi se štirje prodajajo po vsej kitajski, je objavilo skoraj identične naslovne strani. Identična je bila izbira in postavitev fotografij, identična je bila postavitev člankov in njihovi naslovi.

Preberi preostanek objave »

Peking bo prihodnje leto gostil olimpijske igre in zaradi tega je že dalj časa v centru pozornosti svetovne javnosti. Eden od razlogov za tolikšno pozornost so tudi gradbeni podvigi, v katere so se spustili razni pekinški investitorji.
Spodnja stavba pa naj ne bi stala v Pekingu.

Preberi preostanek objave »

Žogo sem pred desetimi leti, ob koncu svojega prvega potovanja na Kitajsko, kupil v Pekingu pri nekem uličnem prodajalcu. Kolikšna je bila končna cena se žal ne spomnim več, zagotavljam pa vam, da sem bil takrat že izvežban barantač in da zanjo nisem odštel prav veliko.

Ne nazadnje sem žogo kupil za mojega psa in ji zato nisem pripisoval prav dolgega življenja.

Žoga je, sicer pošteno zdelana, preživela deset let med pasjimi zobmi. V dežju, snegu in vročini je ležala na balkonu ali pa se valjala po travniku pred hišo. Psu sta se kmalu pridružila najprej en in nato še drugi nečak. Vsi skupaj so jo družno maltretirali, pa še vedno ni spustila duše. Ja malo mehnata in nič kaj okrogla, vendar se še vedno ne da.

Pa naj še kdo reče, da kitajci delajo samo slabo robo!

Pri NASA-i so pripravili lepe posnetke področja Treh sotesk, ki kažejo, kako se je spremenila pokrajina oz. reka od leta 1987 pa do 2006.

SVS Animation 3433 – Rise of the Three Gorges Dam