Tudi Šanghaj je zavedno mesto

Kot verjetno že veste, se po Kitajski širi zavedni duh nacionalizma. Da ne bom predolg bom citiral kratko, a odlično razlago, ki sem jo prebral v Off-u radia Študent: “Revizija zgodovine, razmejitve akvatorija ali hrvaško-italijansko-slovenski sindrom po daljneazijsko.
To soboto smo imeli proteste tudi pri nas v Shanghaiu. Pravijo, da je prišlo okoli 10.000 ljudi, kar za Shanghaiske razmere ni omembe vredno. V času, ko je potekal protest je verjetno isto število šanghajčanov obiskalo japonske trgovine in restavracije, tako da bi dogodek kvečjemu lahko označili za “incident”. Utrip v japonski veleblagovnici Isetan je bil prav tak, kot je vsako soboto.

Na poti, ki jo je protestniški sprevod ubral preko Shanghaia, je nastradalo nekaj “japonskih” trgovin in restavracij, z jajci, paradižniki, kamni in barvnimi baloni je bila napadena japonska ambasada, zažigale so se doma narejene japonske zastave in podobno. Dva znanca, japonska novinarja, sta mi kmalu po koncu protestov prišla poročat in pokazat slike (ki sem jih medtem pošiljal preko interneta na Japonsko). Njuna pisarna je blizu ambasade in se jima ni zdelo varno iti nazaj tja.
Jaz na proteste nisem šel. Moram priznati, da me je kot sinologa kar malo mikalo, da bi šel pogledat, vendar sem se odločil, da v tej politično-nacionalistični kampanji ne bom sodeloval. Poleg tega sem bil zaposlen z eno realno in eno virtualno selitvijo (v novo stanovanje in na www.yuan.si).
Kitajce in korejce podpiram v primeru japonskega zgodovinskega učbenika, v ostalih zadevah pa menim, da bi se obe strani morale malo “skulirat”, predvsem pa o celotni zadevi podrobneje informirat svojo javnost.
Pomanjkanje informiranosti se je pokazalo tudi pri teh protestih, ko so protestniki razbijali “japonske” restavracije, ter kupovali prigrizke in pijačo v trgovinah japonske verige Thompson. Iz teh trgovin so bili po vsej verjetnosti tudi paradižniki in jajca, ki so kasneje letela na japonsko ampasado. Japonska vlada bo zahtevala povrnitev škode, najkrajšo pa bodo potegnili kitajski lastniki “japonskih” restavracij, ki svojih trgovin verjetno niso imeli zavarovanih za primer razbijaških protestov.