Danes mineva dvajset let odkar je vladajoča partijska garnitura nad vztrajne protestnike prvič poslala vojsko. Množica ljudi, ki se je v znak protesta odpravila na ulice se je znašla pred več kot 2.000 neoboroženimi vojaki, ki so korakali proti mestnemu središču. Vojska se je zaradi premoči prebivalcev umaknila. Vest o vojski v mestu je na ulice pripeljala se več ljudi. Med njimi, ter policijo in vojsko je prišlo do prvih spopadov. (več…)

Nekaj povezav ob 20. obletnici:

20 years on: Memories of Tiananmen
China’s Forgotten Revolution
WITNESS – A night with China’s secret police in 1989
Beijing Reports Arrest of 11 Protesters
Hong Kong Protest over Tiananmen
China Human Rights Lawyers Effectively Disbarred ahead of Tiananmen Anniversary

Na včerajšnji dan, pred dvajsetimi leti, je iz Pekinške univerze krenil sprevod kakih 1000 študentov. Njihov cilj je bil trg Tiananmen, ogromna betonska planjava pred veliko palačo ljudstva, kjer so se ob državniških priložnostih zbirale nepregledne množice.
V podrobnosti takratnih dogodkov se tokrat ne bom spuščal, saj sem jih opisal že leta 2006, ko so se dnevi v tednu z datumi ujeli natanko tako, kot tiste usodne pomladi leta 1989. Še več podrobnosti o takratnih dogodkih lahko preberete v obširnejšem članku “Pomlad 1989 in jesen Komunistične partije“.
Uvod v letošnjo okroglo obletnico so pripravili “neznanci”, ki so na pokopališču v mestu Jinan pretepli 75 letnega upokojenega profesorja Sun Wenguang-a (孙文广), znanega disidenta, ki je olimpijske igre preživel pod 24 urnim nadzorstvom in bil v preteklosti večkrat zaprt zaradi izražanja svojih mnenj. Profesor Sun se je, kot že nekaj let poprej, na dan praznika Qingming (kitajski tradicionalni praznik spomina na mrtve) obiskal grob premierja Zhao Ziyang-a, partijskega sekretarja, ki je v nemilost padel s svojim simpatiziranjem študentskih protestniških zahtev in Zhang Zhixin-a, disidenta, ki je bil ubit med kulturno revolucijo.
Profesor Sun je letos svoj obisk najavil na internetu in že pred profesorskim domom ga je pričakal uradnik javne varnosti z četico uradnikov v civilu in ga skušal odvrniti od namere, da na groba položi posvetilo z napisom: “Sožalje za heroje, ki so padli za svobodo”. Ker se ni pustil prestrašiti je za njegovim taksijem zapeljalo devet vozil spremstva. Ko se je profesor Sun vračal iz obiska grobov so ga “neznani” napadalci vrgli v dvometrski jarek in ga tam kakih 10 minut obdelovalo z brcami.
Zgornji incident je verjetno le uvod v “sezono” ukrepov kitajske vlade za omejitev aktivnosti disidentov ob okrogli obletnici njim neljubih dogodkov. Kitajska oblast bo v prihodnjih mesecih, kot je v teh dvajsetih letih postalo že običaj, obiskala vse znane disidente, ter jim v njihovo lastno varnost, odsvetovala pojavljanje v javnosti in javno izražanje njihovih mnenj. Nadzor bo svoj vrhunec zagotovo dosegel 4. junija, ko bodo dvajsetletnico “praznovale” žrtve t.i. tiananmenskega pokola.

Viri:
China Rights Activist Beaten in Cemetery
Retired Professor Attacked after Honoring Memory of Late Party Secretary Zhao Ziyang

Zgodba preživelega protestnika:
Tiananmen 20 years later: A survivor’s story

Danes “praznujemo” 19 rojstni dan neznanega junaka, ki je na prostrani pekinški aveniji Dolgega miru (Changan dajie), le streljaj stran od Trga nebeškega miru (Tiananmen guangchang), z dvema belima vrečkama v rokah, stopil pred kolono tankov.

V luči dogajanja, ki je preko noči dodobra pretreslo pekinške ulice in avenije, ta dogodek sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če tega obupno pogumnega dejanja ne bi zabeležile kamere. Posnetek je obkrožil svet – v dnevniku ga je predvajala tudi naša televizija – in postal ikona protestnega gibanja, ki je vse od 15. marca zasedalo trg pred Veliko palačo ljudstva – kitajskim parlamentom.

Sam dogodek, ki je pomembno zaznamoval polpreteklo kitajsko zgodovino, uspešno tone v pozabo. Vsakoletnega protestnega pohoda v Hong Kongu se udeležuje vse manj ljudi. V senci reflektorjev, ki so usmerjeni na olimpijsko prizorišče, se v teh dneh po trgu sprehaja več uniformiranega osebja kot je to običajno. Tudi na ulicah okoli trga je videti več policijskih vozil. V zaporih še vedno ždijo protagonisti tega pogumnega dejanja, materam ubitih protestnikov ne dovolijo žalovati in marsikdo v teh dneh, po “nasvetu” policije, ne bo zapustil svojega doma.

Važno, da so igre! Kruha na Kitajskem itak ne jedo.

V času, ko v Sloveniji potekata dve gladovni stavki, ki skušata slovenski državni aparat prisiliti v spoštovanje zakonov, mineva 19 obletnica začetka velike gladovne stavke protestnikov na Pekinškem trgu Tiananmen.

Od 15. aprila, ko so študenti zasedli trg, je minil že skoraj cel mesec in protestniki so se zaradi ignorance vlade do njihovih zahtev odločili, da začnejo z gladovno stavko v kateri je sodelovalo od 1000 do 3000 protestnikov. S tem obupanim dejanjem so se skušali upreti učinkoviti vladni taktiki, ki je z ignoriranjem njihovih zahtev uspela že pošteno zredčiti njihove vrste.

Gladovna stavka, še posebej izmučeni protestniki, ki so jih iz razbeljenega trga kmalu začeli množično voziti v bolnice, je zbudila sočutje prebivalcev Pekinga, ki so že od vsega začetka podpirali njihov protest. Svoje je k temu prispeval tudi bližajoči se obisk Gorbačova, katerega je 15. maja na trgu pričakalo 150.000 protestnikov.

Več…

Spet je prišla pomlad in brskanje po Wikipediji me je pripeljalo do spodnje fotografije in spomnilo na to, da so pred 18 leti, na predvčerajšnji dan, Pekinški trg Tiananmen zasedli študentje, ter s pomočjo in podporo vseh slojev pekinške družbe tam ostali skoraj dva meseca.

spomenik ob 10. obletnici – Wroclav, Poljska

(več …)

avenija Changan, Peking – 5.6.1989

Stal je sredi pekinške avenije Changan, ko se mu je iz smeri trga Tiananmen približevala kolona kakih sedemnajstih tankov. Oblečen je bil v belo srajco in temne hlače. V rokah je držal dve plastični vrečki. Šofer prvega tanka v koloni se mu je skušal izogniti, vendar se je vedno znova postavil predenj. Ko se je tank ustavil je zlezel na njega in se skozi loputo na vrhu kupole začel pogovarjati z vojaki v tanku. Ko je čez nekaj časa sestopil z tanka ga je skupinica ljudi nemudoma zvlekla v zavetje množice, ki je opazovala njegovo junaško dejanje.
Nekateri pravijo, da je bil ta neznani upornik 19 letni študent Wang Weilin. Drugi menijo, da je bil sin tovarniškega delavca. Tretjim pa se je zdel kot da bi se iz podeželja z vlakom pravkar pripeljal v prestolmico. V resnici pa nihče ne ve kdo je ta neznani upornik, kako mu je ime in kje je sedaj.
Njegovo pogumno dejanje je postalo simbol “Pekinške pomladi 1989″ in preko televizijskih sprejemnikov so ga videli ljudje po celem svetu. Pomen njegovega dejanja je bil tolikšen, da ga je revija Time postavila med 100 najvplivnejših osebnosti preteklega stoletja.

avenija Changan, Peking – jutro 4.6.1989

Vojska je v boju z protestniki in prebivalci Pekinga imela premoč v orožju in do jutra četrtega junija se ji je uspelo prebiti do trga, kjer je bilo še vedno nekaj tisoč protestnikov. Vojska je obkolila trg in po pogajanjih dovolila miren odhod protestnikov. Ti so ob odhodu še vedno nosili transparente in zastave svojih univerz. Na tem mestu je potrebno omeniti, da kljub razširjenem prepričanju, na samem trgu ni bilo žrtev. Pričevanja, ki so govorila o žrtvah, so se kasneje izkazala za lažna. Na trg je vojska, resda prišla z tanki in oklepnimi transporterji, ter z njimi pregazila študentske šotore. Slišalo se je tudi streljanje, ki pa je bilo namenjeno zvočnikom, ki so jih študentje obesili na spomenik.

(več …)

Proti večeru 3. junija se vojska zopet začne premikati proti smeri trga. V vojaških konvojih, ki se iz različnih smeri začnejo premikati proti trgu, je okrog 15.000 vojakov v bojni odpravi.  Tokrat je vojska oborožena, odločena in pooblaščena, da se za vsako ceno prebije do trga. Na svoji poti naleti na barikade, katere so postavili in branili študentje, delavci, ter ostali prebivalci Pekinga.
(več …)

V soboto zjutraj se je na ulice, v znak protesta, odpravila množica ljudi, ki se je takoj znašla pred več kot 2.000 neoboroženimi vojaki, ki so korakali proti mestnemu središču. Vojska se je zaradi premoči prebivalcev umaknila. Vest o vojski v mestu je na ulice pripeljala se več ljudi. Med njimi, ter policijo in vojsko je prišlo do prvih spopadov. Policija je pred Zhongnanhaiem uporabila solzilec in pretepla nekaj protestnikov, ti pa so jih zasuli z kamenjem. Za Veliko palačo ljudstva so se protestniki in vojska obmetavali z opekami. Pred Pekingško želežniško postajo sta si stali nasproti vojska in demonstranti. Uporaba sile je pripeljala do radikalizacije in poživitve gibanja. Množice so začele prevračati vojaska vozila pred Zhongnanhai-em in kamenjati Veliko palačo ljudstva.
(več …)

Vladna taktika nedelovanja je v začetku junija začela kazati rezultate. Protestniki so se naveličali postopati po trgu in ulicah, ter se večinoma vrnili na svoje domove. Na trgu je ostalo le še nekaj tisoč protestnikov, ki so večinoma na demonstracije pripotovali iz drugih krajev.
(več …)